ponedeljek, 1. junij 2009

Prodana duša?

Brskaš po netu, gledaš tv, se pogovarjaš v službi...
Vsake pol ure ti en omeni Facebook.

Pa si rečeš: "Hvala lepa! Jst pa ne! Mam pa ja vredi življenje. Le kdo pa rabi iskat nove prijatelje po internetu."

In si pri sebi misliš, da ti gre v redu... minevajo dnevi, tedni, leta. In ti še vedno nisi na Facebooku. In še vedno se ti zdi, da so na facebooku ljudje, ki se nimajo kam dati.

Živiš dalje, v krogu svojih prijateljev in ugotoviš, da jih je nekaj piše celo svoje bloge (no to bi še šlo si misliš, to bi jst še zmogu) in ugotoviš da so nekateri celo na Facebooku (gtfo - no way).

In potem te nekega lepega sončnega dne, ko si super dobre volje in se ti tvoje življenje zdi "čist O.K", nek mulo vpraša, če maš na Facebooku account, ker se mu ne da s tabo menit po messengerju. In ko mu razložim, da nočem met nič z Facebookom mi mulo pribije da sem asocialen, da nimam življenja... sploh ne vem, da tam "zunaj" obstaja nov svet, popolnoma drugačen, čisto svež bla bla bla bla...

WTF

In potem sam pred spanjem razmišljaš, ali se splača prodati svojo dušo nekemu hudiču po imenu FACEBOOK.

No, ker sem že doooooooooolgo časa nazaj bral blog How to be creative, kjer sem naletel na ogromno malih resnic. Med drugim sem naletel tudi na to, da si lahko v življenju ovca, in slediš čredi, ali pa si volk samotar (in seješ razdejanje :D (to zadnje je moj dodatek)).

No v vsakem primeru se moraš spopasti s posledicami.



No, ker sem po naravi verjetno bolj samotar, sem si rekel: "Pa gremo sejat razdejanje!"

In še ena mala resnica:


In tako sem prodal svojo dušo hudiču imenovanem FACEBOOK!

In potem prideš v službo in po pomoti omeniš da si na Facebooku. In postaneš Freak. Vsi te čudno gledajo.
In v takem trenutku vas lepo prosim, ne pojdite razlagat, da tam "zunaj" obstaja nov svet, saj vam lahko kdo še kaj naredi. (jst vas bom verjetno nabutu :D).
In potem mi nekdo reče, da sem "Prodana duša!"

Jst pa v smeh.




LOL, ja pa ka še...


Pri vsem tem se sploh ne gre ali sem prodal svojo dušo (itaq, da sem jo), niti se ne gre komu sem jo prodal (kot da je to važno), ampak je pomembno kdaj sem jo prodal.

Prodal sem jo pa v svoji rani mladosti, v zadnjih desetletjih prejšnega tisočltja (FFS kak sm že star :D), oddal sem jo hudiču mnogo večjemu od Facebooka. Hudiču, ki ne pozna samo enega sveta...

Začelo se je v 80 letih prejšnega stoletja, s sosedovo stvarco imenovano SPECTRUM ZX (al neki takega...), nadaljevalo s C64, pa preko raznih Amig do mojega prvega čisto pravega "svetega grala" DX 66 (mašinca, ki je tedaj zmogla največ, čeprav jo je povozu že prvi pentium).

In potem je prišel on. Čisto neopazno, iza hrbta. Pogledaš levo - pa nič. Pogledaš desno - pa nič. Pogledaš naravnost in...


...in se priklopiš!

KAM?

Le kam, v glavo si zabiješ kabl in si tam (lol, si nism mogu pomagat, da nebi tega napisu :D)

priklopiš se na www aka internet aka devil in disguise.

In kaj sem tam ugotovil.
Hja verjetno nič, razen tega, da bom nekoga pošteno na butu, če mi bo še enkrat omenu, da je zunaj nov popolnoma drug svet.

FFS, na internetu sm verjetno odkar obstaja (no ja, mal manj mogoče... čeprav mi spomini na prvi 28k modem prikličejo solze v oči) in kar se tiče novih svetov lahka rečem da jih obstaja neskončno.

Praktično se usedeš za komp, si rečeš, rad bi se ukvarjal s tem in onim, potem ot tem in onem vprašaš strica Googla in puf pred tabo je verjetno cel nov svet. Najdeš si lahko cel kup novih (navideznih) kolegov, od katerih veliko večino verjetno ne boš nikoli videl v živo in to je to.

Sam sem padu že v vsaj 100 teh svetov (Enemy territory, spinquad, COD, Dota... ja, pač sem bolj gamer po duši)

Potem te to potegne not in puf... že težiš drugim, da so asocialni, ker niso v tvojem svetu :D

In tako uletiš na Facebook, bolj iz radovednosti, kot pa v iskanju novih prijateljev. In da celo stavar mal zamaskiraš, začneš pisat še blog :D


Evo ga. Pa sem napisu svoj prvi blog. Za mnoge verjetno ne bo mel pomena niti smisla, saj je to le mlatenje prazne slame.
Seveda so kritike dobrodošle, ampak samo če bodo res konstruktivne (za konstruktivno kritiko ne smete biti psiholog ali filozof, saj sem sam tehničen tip in vašega bluzenja verjetno ne bom razumel in vas zato ne bom upošteval)

Za druge pa samo en majhen Murphy-jev zakon:
" Kaos vedno zmaga. Ker je bolje organiziran"


No, kot pravijo nekateri moji kolegi: Salami in mleko (al neki takega).

P.S. Zamerim vam, da ste ubili windows messengerja samo zaradi Facebooka. (tistim, ki uporabljate Linux, je oproščeno.)


1 komentarji:

gregac pravi ...

oo si ti tudi podlegel fenomenu ki se mu reče bloganje in celo fejsbuk. welcome on board.

emm glede msn-ja pa na linuxu obstaja veliko programčkov za pogovarjanje preko MSN-ja (pidgin, emesene) pomoje je problem, ker se ti nisi oglašal nazaj :P

pa zdej je bolj kul skype, tko za info :D

drgač pa kul zapis, ja tudi meni piskanje modema zbudi spomine na win 95 in pa ircanje, pa prvo poslušanje ameriške glasbene postaje preko spleta, pa kasneje neprespane noči zaradi preigravanja ET-ja, ja good old days.

eh, daj se oglasita kdaj v savinjsko pa gremo na pijačo :)

Objavite komentar